POPOLDANSKI VZHOD IN PUJSEK NAMESTO ZAJČKA
01.09.2019 Nedelja, kaj pa drugega. In nov izlet. Le kam bi jo mahnila danes? Zjutraj malce poleživa in ura takoj pobegne proti poldnevu. Skrajni čas je, da pobegneva od doma.
"Greva iskat zajčka?" me draži Gorazd.
"Dovolj s tem zajčkom.", mu zabrusim, "Ne bova vedno te sreče, da bi videla zajčka."
Ko sva pred letom dni šla na "Partner Tour" (na tej poti sva videla zajčka) sva štartala iz Bad Radgesburga - avstrijska Gornja Radgona. Na trgu, na kažipotu kolesarskih stez, sva poleg te, zasledila še kar nekaj drugih zanimivih poti. Danes izbereva naslednjo.
Ker sva malce omejena s časom, izbereva "Sonnenaufgangstour".
Ime nama sicer ni najbolj naklonjeno (Sončni vzhod), saj je ura že krepko čez poldne. Ampak pot ni dolga, približno 20 km. Tudi če bova počasi gonila, bova do večera doma. In bova pač namesto sončnega vzhoda opazovala sončni zahod.
Na trgu obvezno spijeva kavo. To storiva velikokrat preden štartava. Nekje sem prebrala, da malce kofeina pred športno aktivnostjo pomaga pri hujšanju. Še bi sedela, ampak potem bi sončni zahod dočakala v kafiču, zato raje greva na pot.
Asfaltirana, dobro označena pot, naju vodi ven iz mesta. Čez polja, mimo ribnika, do prekrasne vasice Sicheldorf.
V Sicheldorfu sedem na klopco v obliki srca, pri lični kapelici, medtem ko Gorazd kroži s kolesom naokoli.
"Me ne boš fotografiral? Poglej kako lepa klop v obliki srca." Seveda me Gorazd fotografira in še kapelico povrh.
Kreneva dalje, da ne izgubljava preveč časa. Peljeva se skozi vasice in po deželnih poteh.
Vedno znova sem presenečena, kako lepo naši sosedje skrbijo za okolico, hiše, dvorišča. Prav prijetno je opazovati pisane kraje in domačije.
Na poti naletiva tudi na polje rastline, ki je nikakor ne morem prepoznati. Na nekaj me spominja, pa ne morem ugotoviti na kaj. Prilagam slikico, če je znana komu od vas.
Seveda naši sosedje poskrbijo tudi za to, da na kolesarski poti nimaš težav ne z žejo, utrujenostjo in tudi ne s prazno gumo.
Na eni izmed takšnih postaj se ustaviva in spet za par minutk počivava.
Malo naprej od tega počivališča zaslišim čudno kruljenje.
Radovedno se ustavim in krenem v smeri, od koder kruljenje prihaja. In potem jih zagledam: največje pujse, kar sem jih kdaj videla. Veliko krdelo pravih črnih kosmatih pujsov.
Na mojo srečo se gibajo za leseno ograjo, pred katero je napeljana električna žica.
Eden me že čudno gleda, se vedno bolj približuje ograji in začne zaletavati vanjo, jaz pa hitro naredim fotko in pobegnem.
"Si videl pujse?" hecam Gorazda, ki pa za gledanje le-teh ne kaže pretirane želje.
Mislim si, verjetno, ker niso zajčki, pa mi hitro pokaže znak, ki izrecno prepoveduje kakršnokoli gibanje v bližini ograje in ga sploh nisem videla.
"Ups" rečem in se raje odpravim dalje.
Pujsi gor ali dol, razmišljam, da je bolje, da oni postanejo golaž, klobasa ali pršut, kot pa jaz njihova malica. Ko sem že z mislimi pri malici, se oglasi moj želodec.
"Kje bova kaj prigriznila?" vprašam. "Greva v "bušenšank" na narezek?"
Gorazd se takoj strinja z menoj. Kolesarjenje nama poleg športa predstavlja tudi spoznavanje kulinarike določenega kraja. Zato se na koncu kolesarjenja vedno nagradiva z malico ali kosilom.
Prvo tablo "Buschenschank" na žalost zagledava komaj v Bad Radgesburgu, ampak zato si privoščiva pravo pojedino. Mesno ploščo, sirno ploščo, vinček in jabolčno pito.
Ko se vrneva nazaj do avta, ponosno pokažem na kažipot na trgu. Sonnenaufgangs Tour - obkljukana.
Sonce se počasi spušča proti zahodu, prijetno sem utrujena in zelo sita.
Zajčka sicer nisva videla, ampak vse ostalo pa je bilo popolno.
Štart: Bad Radgesburg - Glavni trg
Opis poti: Iz Glavnega trga sva sledila tabli "Sonnenaufgangstour", v smeri vzhoda. Pot je zelo lepo označena. Vodi po lokalnih cestah in poljskih poteh, v smeri kraja Sicheldorf, naprej v smeri Goritz bei Radgesburg, nazaj do Bad Radgesburga.
Težavnost: krožna, lahka, varna pot, cca. 20 km
Zanimivosti: V Sicheldorfu klopca v obliki srca zraven zidane kapelice, prekrasna narava, varna vožnja
Komentiraj