01.01.2026 - Novo leto 2026! Želim vam, naj bo predvsem zdravo, uspešno in polno prijetnih dogodivščin. Moje se je začelo tako kot vsako leto - z novoletno furo z MojPonyjem! 

V Zadru sem bila že velikokrat. V Zadar sva tudi prvič šla kampirat z Ruby, najino premično hiško. Nikoli pa še nisem bila v Zadru konec leta. 

Priznam, najprej sem želela v Nemčijo, pa se ustrašim napovedanega snega na poti. Šla bi v kakšne tople kraje z letalom, ampak potem z menoj ne more MojPony. Tako pade odločitev, da greva na morje. Zakaj ne Zadar?

Zadar je naredil velik vtis name, ko sem bila že prvič tam, pred leti. Pritegnilo me je staro mesto jedro za obzidjem, polno majhnih trgovinic, gostiln in kafičev. Pritegnile so me orgle iz katerih je vedno tako lepo prepevalo morje.  In samo vzdušje mesta, kjer se zmeraj nekaj dogaja.

Torej izberem Zadar. Gorazd se strinja, zato rezerviram Falkensteiner kamp.

Na pot se odpraviva že v torek 30. decembra. Želim biti dan pred Silvestrovim že na morju, napovedano je lepo vreme, torej bom izkoristila vse to za potep po Božičnem Zadru.

Gorazd me zjutraj prijazno seznani s tem, da bova naredila "manjši" ovinek. Dogovori se za sestanek s starinarjem v Vrhniki. "To nama je na poti na morje" ga slišim reči po telefonu. Ko ga opomnim, da greva v Zadar in ne v Istro in nama Vrhnika ni "na poti" kot se je maloprej izrazil po telefonu, zamahne z roko in reče, da je to samo majhen ovinek. Ker vozi on, se ne razburjam. Bova pa v Zadar prišla par ur kasneje. 

Na poti na srečo ni velike gneče. vmes se ustaviva še pri Brini v Ljubljani in jo peljeva na kavico, v Vrhniki tudi hitro opraviva in že jo pičiva proti Zadru. Vsevedni telefon naju napoti po najkrajši poti skozi Metliko. Najkrajše ne pomeni tudi najhitrejše in po ovinkih se cijaziva največ 60 na uro. Končno prideva na avtocesto proti Zadru, pa naju pred tunelom Sv. Rok, spet spodijo z nje, zaradi močne burje. Tako spet voziva čez Gračac, na meji med Velebitom in Liko, počasi, za težko naloženim kamionom, dokler v poznih večernih urah ne prispeva v kamp. 

Tako, pa je šel moj dan dopusta za cel dan vožnje, pomislim.

Vseeno vesela, da sva končno sparkirana, da dela gretje v kombiju in da imam sanitarije blizu, se zavijem v odejo in hipoma zaspim.

Na Silvestrovo se zbudim v sončno, toda ledeno jutro. Gretje v kombiju dela na vso moč in komaj doseže 23 stopinj. Še dobro, da je Gorazd zamenjal jeklenko in je čisto polna, zato ni strahu, da bi zmrznila. 

Na poti do tuša opazujem nekatere kombije v kampu, in se sprašujem, kako jih ni ponoči zeblo. Eni namreč spijo v dvignjenih šotorskih strehah, kjer zagotovo ni toplo, saj tudi če ogrevajo prostor, ni zgoraj nobene izolacije. Samo platno.

Na srečo je v sanitarijih zelo toplo, voda je prijetno vroča in z lahkoto se stuširam.

Ko se vrnem, Gorazd že pripravi zajtrk in kavico in v miru narediva plan za cel dan. Najprej v mesto, potem nazaj v kamp in zvečer ponovno v mesto na Silvestrovanje na trgu.

Malenkost se segreje zato jo v mesto mahneva s kolesi. 

Zadar tudi pozimi živi. Mesto je polno turistov, domačinov, povsod se razlegata smeh in glasba.  Po naključju zaideva v stransko uličico, kjer ljudje ob živi glasbi prepevajo in nazdravljajo. Ustaviva se in presenečeno ugotovim, da pevec ni nihče drug, kot znani hrvaški pevec Sandi Cenov, čigar pesmi Malena, Nebo je nočas ogromno, Branka Branka,  ipd. smo prepevali v 90. letih. 

Prerineva se med množico in na glas zapojeva z domačini, z njimi nazdravljava in se imava fino. Za dva kozarca po 2 dcl Caberneja plačava 32,00 EUR in se nič ne razburjava. Silvestrovo je in lepo se imava.

Ko se koncert Sandija zaključi, nadaljujeva pot po centru mesta. Zadar ima dve glavni prizorišči: trg z DJ-em in trg, kjer bo Rock koncert v živo. na trgu, kjer so koncerti v živo se ves dan dogaja in naletiva na Lady Gaga tribute, ki je fenomenalen, pevka pa z enakim glasbenim razponom in dvema odličnima plesalcema. Tam si privoščiva tudi ulični  "Slavonski" hot dog, ki nikakor ne razočara in ga zmaževa v sekundi.

Doživiva pa rahlo razočaranje v ANTIQUUS Sushi and More Zadar, lokalu na Rivi Zadra, kjer želiva spiti kavo in penino, pa naju natakar odslovi, da ne moreva več dobit kave (mimogrede ura je bila okrog 14. popoldne),  penino pa lahko izbereva iz ponudbe na današnji dan. Ko vidim, da 2dcl Moeta pride 115,00 EUR, se obrneva in greva na kavo raje drugam. Na koncu jo dobiva v baru Forty, kjer si privoščiva še vsak kozarček pelinkovca. Po normalni ceni.

Do večera malce počivava, potem pa se toplo oblečeva in se vrneva v mesto z avtobusom. Od kampa do mesta je super povezava z avtobusom št. 8, ki med prazniki vozi vsakih 20 min. na postaji ne čakava dolgo in v mestu sva kot bi mignil. 

Malce sem šokirana, ko prispeva na prizorišča silvestrovanja. Resda je ura šele 20,00 zvečer, ampak mesto je prazno. Oba trga sta prazna. Preberem, da se dogodki začnejo ob 21,00 in pobožno upam, da je kje še kakšna restavracija, kamor lahko greva jest. 

In res naletiva na Restaurant the Taste, kjer naju prijazen natakar sprejme in takoj najde prostor za dva. "Kakšno dobro uro je prosto, potem imam naprej rezervacijo", naju prijazno opomni. 

Seveda naju ne moti, imava dovolj časa, da se najeva in še na toplem sva. 

Jeva dobro, naročiva si tuna steak, ki je odličen, zraven pijeva vino in na koncu plačava normalen račun. 

Po večerji se ponovno odpraviva najprej na trg z živo glasbo in potem še na Dj-jev trg. Povsod je prazno kljub pozni uri, nama pa se kljub toplim oblačilom mraz zažre v kosti, zato spijeva še eno kuhano vino na trgu in se odpraviva nazaj v kamp. Taksi naju stane 10,00 eur in kot bi mignil, sva v toplem avtodomu.

V kampu je živahno. Ljudje so pred avtodomi, z družbo, ob pijači, kljub mrazu, zunaj do polnoči. Nama se ne ljubi. Na toplem pričkava novo leto, nazdraviva in ob močnem pokanju petard in raket, da se mi na trenutek zazdi, da sem na kakšnem vojnem območju, zaspiva.