24.07.2017   'Kam greva danes?' 'Na morju si... počivaj.' Kdor zadnje čase spremlja moje zapise, ve, da bolj malo počivam.  Skočim do recepcije hotela in se spet vrnem z velikim nasmeškom... in še večjim zemljevidom: Istra-Bike.                                                                                                                                                                                                 

Gledam in gledam in v oči mi pade: Casanova pot. Dolžina 23 km... to zdaj zmorem že brez problema.. višinska razlika: 93m... mala malca... teren: malo asfalt, malo makadam... težavnost: lahko – brezveze. Start: Vrsar!? Ok, malo se bo treba premaknit.

Torej, naloživa kolesi v avto in se odpraviva v Vrsar.

Sonce  že pošteno žge (na merilcu kaže 36 stopinj), ko goniva proti Kapetanovi stanciji (it. sobi), mali istrski vasici, ki po hišah z bazeni in parkiranimi avtomobili pred hišami, niti najmanj ne zaostaja za kakšnim Holywoodskim gričem.

Prijazna asfaltirana cesta, daleč stran od prometne ceste, obljublja užitek (kakor Casanova ženski ), ampak samo do makadama.   
Le-ta je bil na nekih mestih posipan kar s skalami, namesto peskom.
Ampak tudi to nama ne vzame volje.
Dokler mi vročina že pošteno ne zagreje glave.



Kmalu ne ločim več realnosti od domišljije in edino, kar si želim, je škaf mrzle vode, v katerega bi se potopila čez glavo.
Pa me reši Jack Sparrow  (oz. Sv. Romuald), zato tokrat dam točke njemu. Prijazno me povabi v svojo Piratsko jamo, v hladne skale in na še bolj hladen špricer.





Po osvežitvi in prekrasnem pogledu na Limski kanal, je pot naprej en sam užitek. Mimo vinogradov, oljnih nasadov do gozda Kontija, kjer stare bukve in hrasti, ter druga nedotaknjena vegetacija nudijo globoko senco in prekrasen ambient. Vmes  se ustaviva še v malem kraju Klošter, kjer stoji benediktanski samostan Sv. Mihovila, zgrajen v 11-tem stoletju in ga sedaj obnavljajo. Domačini so hitro ugotovili, da kolesarski turizem prinaša dobiček, zato vsaka hiša vabi na domač narezek in domače vino.


Steza je odlično označena v obe smeri in pot nazaj mine hitro, saj ves čas malenkost pada proti Vrsarju.

Na koncu  si privoščiva zasluženo večerjo v restavraciji Basilico. Zgrešiva pa letališče, tisto, kjer RedBullovci tako pridno vzletajo, ko je v Rovinju Redbull Air Race.


No, pa imava izgovor še za en krog.