10.09.2017   Tisti, ki ste mislili, da mi bo nedeljski dež prekrižal načrte, ste se pošteno zmotili. Radarska slika padavin je namreč pokazala, da tam daleč, na vzhodu, ne bo dežja. Zato jo z MojPonyjem mahnem ponovno proti Ptuju.  Tokrat z avtom. Do Ptujskega jezera - Rance.                                                                                                                                                                                                                         

Kdor še ni bil na Ptujskem jezeru, mu lahko samo rečem: čimprej tja. 

 

Lepo urejeno nabrežje, s super kafičem-plažo. Poleti je tam možna vožnja s pedalini, jeti, supi, kajaki, čolni, in čeprav je tam tudi ogromno ptic, ki gnezdijo na dveh majhnih otočkih na sredi jezera, so vsi ti športi dovoljeni.

Okrog jezera je speljana 13km pot, po kateri se lahko odpravite peš ali s kolesom.
Z eno besedo - prekrasno!




Z MojPonyjem naredim krog in seveda spet porabim preveč časa za fotografiranje ter opazovanje okolice in jezera.

In kar je bilo najhuje, vso pot sem morala biti pridno tiho. Si predstavljate kaj to pomeni zame, ko tako rada govorim?
Zaradi prihajajočega slabega vremena, je bilo v zraku toliko rojev mušic, da so z vsakim odprtjem moja usta bila v trenutku polna beljakovinske malice.  


Preživim vožnjo med mušicami, okoli elektrrne Formin in nazaj do Rance, kjer si za nagrado privoščim odlično kavo s smetano.

Ker ta Ranca nima veze z našo mariborsko, lepinj tam nimajo. Kljub pojedenim mušicam sem lačna.
Še dobro, da je Brina ostala doma in skuhala kosilo.
Tako je MojPony po prihodu domov hitro romal v garažo, jaz pa na zrezek.