20.08.2017   Nekoč je nekdo dejal, da si pravi popotnik, kadar imaš v mestu kamor potuješ, vsaj enega prijatelja. Danes jo z MojPonyjem  mahnem v Ruše in sproti obiščem še prijateljico Mojco.                                                                                                                                                                                                                                                                                       

Vremenska napoved je obetajoča, temperatura znosna. Čez Radvanje, Pekre, Limbuš, Bistrico (ob Dravi) skozi Bezeno v Ruše. Po tej strani zato, ker se mi zdi absolutno bolj varna, kot čez mesto in mimo Bresternice in Slemena.

In res, vozniki so vljudni  in mimo naju vozijo lepo počasi in v veliki razdalji.

Ob vstopu v Ruše me povsod pozdravijo plakati za Letni Oder.

'O, to pa moram videt', pomislim, in že gonim v gozd proti prizorišču.

Letni oder je čez dan prazen. Gospod, domačin, počiva v amfiteatru.






Jaz pa, meni nič, tebi nič z MojPonyjem stopim pred oder in že sva glavna nastopajoča. Na žalost brez občinstva. Postanem pošteno žejna in vsa sreča, da je Mariborski vodovod postavil v bližini pitnike. Odžejam se in jo mahnem nikamor drugam, kot v staro tovarno TDR.




Vmes se ne morem upreti BMX progi. Zapeljem nanjo in se smejim: steza je čisto napumpana. Vozim gor in dol po hribčkih in komaj držim ravnotežje.

Iskreno? MojPony ni za BMX progo. Ali pa jaz nisem. Kakorkoli že, po enem krogu imam dovolj.

Po temeljitem ogledu mesta Ruš se končno dobim z vedno nasmejano Mojco.

Seveda ne gre brez prošnje: 'Mi daš en krog? '

Narediva slikico za v Pony Album.




Na kavici se nama pridruži še Simon , Mojčin mož. Drugi teden je na Pohorju Trail marathon Pohorje in fantje že pridno čistijo gozdne poti. Na žalost je proga za naju z MojPonyjem pretežka, zato Simon obljubi, da bo drugo leto mogoče tudi Pony Trail maraton po Rušah.

Domov krenem po kolesarski stezi D3, ki je vredna pohvale, le da se prehitro konča (od Ruš do konca Bistrice ob Dravi)

Me pa do doma kar dvakrat preseneti dež. Prvič vedrim na avtobusni postaji v Pekrah, drugič v Kavarni Promenada na odlični kavi.  




Ko končno prigonim domov, je na števcu okrogla 40-ka.


Še en nedeljski podvig je za nama.