02.06.2017    Se spomnite, ko smo včasih v kanglicah nosili očetom in dedkom malico v službo?  Sama sem včasih peljala malico atiju, na železnico. Tokrat pa sva z MojPonyjem peljala malico Gorazdu v Hoče.                                                                             

                                                                          

Gorazd me prosi, naj mu zraven malice pripeljem še sveženj najemnih pogodb, ki jih je pozabil doma. Zdaj imam dva razloga, da se odpravim na pot. 


Pripravim posodo z malico, dam pogodbe v vrečko, vse skupaj stlačim v torbico in že naletim na prvo težavo. Kam z vsem tem?  Na katerokoli stran "bilance" obesim torbo - ni varno. Torba je težka in takoj prevrne MojPonyja. 

Ob tuhtanju kaj storiti, mi v glavo pade ideja.

Grem v garažo, pobrskam med Gorazdovim orodjem in najdem - pajke. 

Seveda ne tiste male živalice, ki se jih vsi bojimo, pač pa elastične vrvice s kljukico na obeh koncih. 

Torbico dam na prtljažnik (še dobro, da ga MojPony ima in jo zvežem z pajki tako močno, da upam, da bo vsebina torbice preživela križ kraž pritisk. 




Zdaj bo vožnja varna, zato se brez skrbi odpravim. Kot kurirka na posebni misiji.


Po na novo asfaltirani cesti skozi Stražun, mimo Zavetišča za živali, mimo polnilnice plina, do železniškega prehoda, po bohovskih ravninah do Hoč. 

Prekrasna cesta, z malo prometa in veliko užitka. Dan je zelo vroč, kljub temu, da je malo oblačno.

Vsa zadihana in potna prikolesarim do Hoč. Sem čisto sveža Ponyfurerka in kondicijo si moram še nabrati. 

Gorazd me že čaka in po malici sem spet kot nova. Odločim se, da bom še malce raziskovala naokoli in z MojPonyjem se odpraviva nazaj proti domu.

V Bohovi skrenem na stransko cesto in zaidem med - krave. Leno poležavajo na vročini in se sploh ne zmenijo zame, ko jih fotografiram. Peljem še naprej po poljski cesti in pridem do železniških tirov, ki jih na tem mestu ne morem prečkati. Očitno sem malce zašla.


Vrnem se po isti poti nazaj do kravic in se nato domov raje odpravim po Tržaški cesti.

Za prvič sem naredila kar velik krog. Utrujena naprej skočim pod tuš in se nato zleknem na terasi.  Počitek zelo paše. 

Ja, kurirsko delo ni lahko. Je pa polno novih doživetij.