Pony kolo, ki je v svoji, 20-colski (palični) različici še vedno prisotno na mestnih ulicah, je staro dobrih 50 let. Praktično, zložljivo in tudi za transport v večjih avtomobilskih prtljažnikih primerno kolo so množično proizvajali v šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja.                 

Legendarno kolo je bilo proizvod tovarne Rog, ustanovljene leta 1949 v prostorih nekdanje milarne na Viču v Ljubljani kot logična posledica potreb po takrat najbolj množičnem in dostopnem prevoznem sredstvu. Prvotno proizvodnjo delov koles so po selitvi v prostore nekdanje Pollackove usnjarne na Trubarjevi ulici 72 leta 1953 razširili in dopolnili. Redna serijska proizvodnja koles je stekla leta 1957, iz Rogovih delavnic je prišlo 6.744 koles. (1)

Dotedanjim Rogovim kolesom različnih tipov in velikosti se je leta 1964 pridružil nov proizvod. Kot posledica suhih let in v iskanju produkta, ki bi povečal prodajo, je nastalo prvo slovensko zložljivo kolo brez do tedaj nepogrešljive »štange«. (2)

 Manjše 20-colsko kolo, ki se ga je prijelo ime Pony, je znatno zvišalo Rogovo produkcijo. Njegovi snovalci so se zgledovali po italijanskem otroškem kolesu Graziella, želeli pa so ga izpopolniti in ponuditi odraslim in težjim osebam. Prvotna ideja o povsem razstavljivem kolesu se z nepraktičnim sestavljanjem ni obnesla, (3) zmagala je končna zložljiva različica. S predelavo sicer zaščitenega poševno prirezanega zadnjega dela prtljažnika je Rog ustvaril jugoslovansko prodajno uspešnico; ta je leta 1969 predstavljala 43-odstotni delež Rogove proizvodnje. Na jugoslovanskem tržišču sta kraljevala modela Pony 1 in Pony 2 brez prestav. Eno od slabosti zložljivega preklopa kolesa, pogosto lomljenje okvirja zaradi prevelike preobremenitve, so odpravili konec sedemdesetih let.

Pevka skupine Bele vrane Doca Marolt ob Pony kolesu, Ljubljana, junij 1969. Foto: Marjan Ciglič

Poleg zložljivega Ponyja je bila na voljo tudi kompaktna izvedba brez pregiba, v prodaji je bila tudi 24-palična (colska) različica kolesa. Nadgradnjo je predstavljal Pony Express z močnejšim in nezložljivim okvirjem ter vgrajenim pomožnim motorjem, ki je iz Rogovih delavnic prihajal do leta 1982.

Prodaja koles je v naslednjih desetletjih nihala, od leta 1963 vodilnemu Rogu sta konkurirali tovarni koles Partizan Subotica in Lasta Sarajevo. Po ponovnem zastoju prodaje konec šestdesetih let so pod okriljem družbe Unis sarajevsko tovarno integrirali v ljubljansko tovarno; tovarni sta se razdružili leta 1977.

Rog je kolesa pod drugimi znamkami prodajal tudi v Zahodni Evropi, različico Pony 5 so izvažali v Iran, zložljiva kolesa pa tudi na ameriški in kanadski trg. Zaradi praktičnega zlaganja so jih kupovali zlasti lastniki jaht in jadrnic. Za tuja tržišča je Rog izdeloval različne, sodobnejše izvedbe Ponyjev, tudi s prestavami ter sprednjim in zadnjim vzmetenjem.

Iz fotografskega albuma tovarne koles Rog Ljubljana ob 10-letnici, 31. 10. 1959. Hrani Jože Strniša.

Porast popularnosti organizirane splošne rekreacije na prelomu v osemdeseta leta je povečal proizvodnjo in prodajo Rogovih športnih dirkalnih koles. Poleg namenskih koles za otroke, BMX in Kekec s stranskimi pomožnimi kolesci, je Rog v desetletju pred razpadom skupne države izdelal tudi prvo gorsko kolo Horizont (1988).

Izguba jugoslovanskega trga in nekonkurenčnost sta le dva od vrste razlogov, zakaj je podjetje Rog leta 2006 šlo v stečaj, po štirih letih pa prenehalo obstajati. (4)

Blagovno znamko Rog danes ponovno obuja družba Turna d.o.o. S prenovljenim logotipom bodo razvijali nova kolesa, tudi aluminijasto zložljivo mestno kolo z notranjimi prestavami po vzoru Ponyja. (5)

1. Boris Brovinsky (ur.): Dve kolesi in par nog, v: Rog – največji slovenski izdelovalec koles vseh časov. Bistra pri Vrhniki: Tehniški muzej Slovenije (Publikacija TMS; 48), 2010: 88.

2.  http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/rogov-poni-mladost-ki-se-vedno-traja/217562 (8. 8. 2016).

3. Pričevanje Bogomirja Rebernika, zbirka Ustni viri, 30. 3. 2016.

4. Brane Piano: Pony se vrača – čisto drugačen. Delo, 24. 5. 2016: 4.

5. Prav tam.

Avtorica prispevka: Nataša Strlič

Vir:  Muzej novejše zgodovine Slovenije